Prof. dr. Samo Kreft, mag.farm.

Fitoestrogeni so rastlinske snovi, ki v telesu posnemajo delovanje ženskega spolnega hormona estrogena in se zato uporabljajo za lajšanje težav ob menopavzi. Nahajajo se v soji in črni detelji (izoflavoni), drugačni fitoestrogeni  pa so tudi v lanu in hmelju. Cimicifuga (grozdnata svetilka), ki je najbolj raziskana rastlina proti menopavznim težavam pa deluje drugače in ni fitoestrogen.

Ščitnica tvori hormone, ki uravnavajo presnovo. Razprave o tem, ali fitoestrogeni »motijo« delovanje ščitnice, je veliko - enoznačnega DA/NE pa ni, zato bomo tukaj razložili, kaj pravijo raziskave.

Ščitnica tvori hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Nekateri rastlinski polifenoli (tudi sojini izoflavoni) lahko nekoliko zavrejo encim, ki gradi ta hormona. Na srečo pa ima naše telo varovalke: če tiroksina nekoliko primanjkuje, možgani okrepijo spodbujevalni signal za ščitnico (hormon iz hipofize, pogosto ga vidite na izvidu kot TSH), in sistem običajno znova najde ravnotežje.

Kaj pokažejo poskusi?

Različni flavonoidi v laboratorijskih testih upočasnijo encim za tvorbo ščitničnih hormonov; pri dovolj joda je ta učinek manjši. Tudi pri poskusnih živalih vidimo, da se dejavnost encima v ščitnici lahko zmanjša, a hormoni v krvi pogosto ostanejo v mejah normale—organizem to nadomesti.

Kaj pa raziskave pri ljudeh?

 Pri ljudeh z normalno ščitnico se ob običajni prehrani s sojo in celo pri višjih vnosih iz dopolnil najpogosteje pokaže le majhen premik laboratorijskih meritev: malo naraste možganski »spodbujevalni« signal (TSH), tiroksin pa ostane blizu normale. V eni raziskavi so ob 66 mg izoflavonov na dan izmerili majhen porast TSH in majhen padec tiroksina, a znotraj referenčnih mej, brez slabega počutja; hkrati so se izboljšali kostni in nekateri presnovni kazalniki.

Rastlinski estrogeni in mejna ščitnica

Pri ljudeh, ki imajo že na meji oslabljenost ščitnice (to se vidi na izvidu, čeprav se človek še dobro počuti), so rezultati mešani: v eni študiji je pri večjem vnosu izoflavonov nekaj udeleženk prešlo v pravo, klinično obliko počasne ščitnice, v drugi, zelo podobni, tega niso potrdili. Sporočilo je torej: nekateri posamezniki so lahko občutljivejši, večina pa ne.

Kaj pravijo pregledi vseh študij skupaj?

 Ko se združijo podatki vseh študij, slika ostaja podobna: soja in izoflavoni povzročijo majhen dvig TSH, hormonov ščitnice v krvi pa ne znižajo v klinično pomembni meri. Velik pregled literature tudi sklene, da soja in fitoestrogeni - izoflavoni v običajnih prehranskih količinah niso »endokrini motilci« pri odraslih z normalno ščitnico. Več pozornosti je smiselno pri zelo visokih odmerkih in pri ljudeh z že mejnimi izvidi.

Kaj pa druga živila in druge rastline?

 Poleg soje je posebej raziskano biserno proso (vrsta, ki je pri nas redko na jedilniku): vsebuje poseben tip flavonoidov, ki lahko v laboratoriju zavirajo encim v ščitnici. V praksi je vpliv na ščitnico pomembno predvsem tam, kjer je biserno proso osnovno živilo in uživajo malo joda.

 Hmelj npr. v nekaterih pripravkih za menopavzo, ki se oglašujejo kot naravni estrogen, vsebuje prenilirane flavonoide in deluje fitoestrogeno.  Njegov vpliv na delovanje ščitnice je ugotovljen v nekaterih raziskavah, vendar je manj raziskan, zato velja zmernost.
 Za menopavzalne težave je zanesljiva možnost cimicifuga, ki je učinkovita in ne deluje kot fitoestrogen; njen mehanizem je drugačen in ni vezan na estrogen.

Kaj si zapomniti za vsakdan?

Če je ščitnica zdrava in joda dovolj, so sojina živila in zmerni vnosi izoflavonov praviloma varna izbira; možni so le majhni laboratorijski premiki.

Če pa imate mejne izvide ali zelo povečate vnos (npr. z dopolnili), poskrbite za ustrezen vnos joda in čez 6–8 tednov preverite izvide. Pri hmelju ostanite zmerni; cimicifuga je smiselna možnost, ker ne vsebuje fitoestrogenov.