Menopavza ni obdobje, pač pa dogodek. To je zadnja menstruacija v življenju ženske, ki jo lahko določimo le retrogradno.  Zadnja menstruacija, od katere je preteklo vsaj leto dni, je menopavza. 

Postopne in počasne spremembe v  hormonskem ravnovesju se začnejo že nekaj let pred menopavzo in povzročajo številne težave, ki lahko trajajo tudi še po zadnji menstruaciji.  Govorimo o obdobju t.i. menopavznega prehoda. Vse ženske pa v tem obdobju nimajo enakih težav, slaba tretjina je popolnoma brez težav. Ta proces je zelo individualen, nanj pa vplivajo številni dejavniki, kot so dednost, življenjski slog, telesna teža, stres ter prisotnost škodljivih navad. Kadilke običajno menopavzo doživijo prej kot njihove vrstnice, ki ne kadijo. 

Običajno se prve spremembe začnejo med 40. in 50. letom starosti. To obdobje imenujemo obdobje menopavznega prehoda (včasih smo ga imenovali perimenopavza).  

Simptomi se pogosto kažejo z z nerednimi menstruacijami – cikli so lahko krajši (manj kot 25 dni) ali daljši (več kot 35 dni). Včasih menstruacija za nekaj mesecev povsem izostane, nato pa se ponovno pojavi. Različna je tudi intenziteta krvavitve. Medtem, ko moramo pri močnih in obilnih krvavitvah praviloma ukrepati, saj lahko vodijo v resno slabokrvnost, pa nam šibke krvavitve ne povzročajo skrbi.  

Poleg sprememb v ciklu se lahko pojavijo tudi značilni telesni in čustveni simptomi: vročinski oblivi, nihanje razpoloženja, občutljive dojke, zadrževanje tekočine (otekanje), glavoboli ali občutek vrtoglavice. 

Te spremembe so za mnoge ženske naporne, močno poslabšajo kakovost življenja, čeprav so naraven del življenjskega prehoda.

Vsaka ženska doživlja menopavzo na svoj način in tudi morebitne težave, povezane z njo. Dojemanje resnosti simptomov je odvisno od tega, kako ženska dojema in interpretira simptome menopavze (jih vidi kot resen problem ali kot nekaj naravnega, kar bo minilo, od duševnega stanja in odnosa do procesa staranja). 

Po raziskavah* imata le približno dve od desetih žensk srečo, da v času menopavze ne občutita nobenih simptomov. Vse druge pa se soočajo s začasnimi ali dolgotrajnimi telesnimi in/ali čustvenimi težavami, ki se razlikujejo po intenzivnosti.

* Hans-Heinrich-Von Zepelin, 60 years of Cimicifuga racemosamedicinal products, 2017

Pri nekaterih ženskah menopavzne težave trajajo le nekaj mesecev do nekaj let, pri drugih pa je lahko potrebnih kar 10 do 20 let, da telesni in čustveni menopavzni simptomi popolnoma izzvenijo. Povprečno to obdobje traja od 5 do 7 let.

Znaki so lahko telesni in čustveni.

Vročinski oblivi, nočno potenje, povišan krvni tlak, glavoboli, pridobivanje teže in težave s spanjem se lahko začnejo že v obdobju pred zadnjo menstruacijo. 

Pri nekaterih ženskah ti simptomi trajajo dalj časa, pri drugih pa se umirijo že po enem letu.

Telesne spremembe, kot je npr. upad mišičnega tonusa oz. oslabitev mišic medeničnega dna, pa so trajne in običajno postanejo opazne šele nekaj let po menopavzi. Posledično se lahko razvije nehoteno uhajanje urina ali/in zdrs medeničnih organov. Najboljša preventiva je zgoden začetek in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna. 

Poleg telesnih znakov se lahko pojavijo tudi čustvene spremembe. Najpogostejše so potrtost, občutek žalosti brez jasnega razloga, razdražljivost, notranji nemir, izguba zanimanja za okolico in bližnje, zmanjšana želja po spolnosti in občutek stalne utrujenosti.

Dejstvo, da je en jajčnik še ohranjen in ob predpostavki, da med kirurškim posegom ni bilo poškodb ožilja v predelu preostalega jajčnika, ta poseg ne bo vplival na datum zadnje menstruacije. V primeru, ko pa bi pacientki odstranili oba jajčnika, pa je nujno hormonsko zdravljenje do predvidnega obdobja naravne menopavze, ki se v razvitem svetu giblje okrog 52. leta.

Pri takih operacijah se je nemogoče izogniti poškodbam tkiva v okolici maternice in jajčnikov, zato je običajno prizadet tudi krvni obtok ohranjenih jajčnikov,  njuno delovanje zato postopoma usiha. Hormonske spremembe nastopijo hitreje kot bi sicer, menopavzo lahko ženske pričakujejo že v času nekaj let po operaciji.

Operacija, pri kateri odstranijo maternico (histerektomija) in jajčnike (ovariektomija) sočasno, običajno povzroči takojšnjo menopavzo ne glede na starost. Simptomi menopavze se začnejo zelo hitro po operaciji in so običajno bolj intenzivni kot pri naravni menopavzi.

Menopavza ni zgolj biološki dogodek, temveč prehod v novo življenjsko obdobje, ki vključuje spremembe identitete, življenjskega smisla in samo sprejemanja. *

Raziskava* je pokazala, da je čustvena stabilnost v tem obdobju lahko odvisna od tega, kako ženska razume in sprejema te spremembe.

Bolj čustveno stabilne so običajno tiste ženske, ki imajo:

• pozitiven odnos do staranja in menopavze,
• sprejemajo spremembe svojih življenjskih vlog (npr. odhod otrok od doma, sprememba poklicne vloge),
• imajo dober socialni krog in 
• podporo (partner, prijatelji, skupnost), 
• so psihološko fleksibilne in znajo najti nov smisel ter namen v življenju ter
• tiste, ki pred menopavzo niso imele težav z duševnim zdravjem.

* Amanada A Deeks, Well-being and menopause: An investigation of purpose in life, self-acceptance and social role in premenopausal, perimenopausal and postmenopausal women, 2004

Pri težjih oblikah čustvene obremenjenosti lahko pomaga tudi kognitivno-vedenjsko zdravljenje.

Obstajajo dokazi, da se ženske po menopavzi običajno zredijo, še posebej v obliki trebušne (visceralne) maščobe, kar je lahko povezano z upadom estrogena.  Vendar je pridobivanje telesne teže pogosto rezultat kombinacije hormonskih sprememb in splošnega staranja, ne zgolj same menopavze. Zato je pri nadzoru telesne teže v tem obdobju ključna celostna obravnava – prehrana, gibanje in morebitno hormonsko zdravljenje (če so prisotni menopavzni simptomi).

Priporočila za zdravje žensk v tem obdobju so enaka kot za druge skupine odraslih. 

Zdrava prehrana in telesna dejavnost upočasnjujeta procese staranja in pomagata ohranjati vitalnost. Dobre napotke  lahko preberete na: https://www.gov.si/teme/prehrana-in-zdravje/.

Pri izbiri oziroma kombiniranju hranil, je dobro biti seznanjen tudi s kalorijami na 1 gram živila*:

• Beljakovine: 4 kcal 
• Ogljikovi hidrati: 4 kcal 
• Maščoba: 9 kcal 
• Alkohol: 7 kcal 
• Vlaknine: 2 kcal 

* Vir: Jan Veleušić, kineziolog: https://www.sportnaklinika.si/blog/kako-izgubiti-mascobo-prvi-zakon-termodinamike).

Nekatere ženske niso primerne za hormonsko zdravljenje, druge pa jih zavračajo iz različnih razlogov.  Pri samozdravljenju se lahko odločajo za naravna zdravila ali prehranska dopolnila za menopavzo. Pri ustrezni izbiri je dobro vedeti, da  imajo rastlinska zdravila dokazane učinke in znana tveganja pri uporabi, prehranska dopolnila pa so običajno manj preverjena kot zdravila.